Da sva ponovno lahko začela s kupno rekreacijo sva se zmenila, da se z avtom zapeljeva na dogovorjeno izhodišče in določiva čas, do kdaj se vrneva na izhodišče.
Prva tura: Begunje -Draga (tek 383)
datum......18.9.2008
kraj...........Begunje- Krpin- grad Kamen- proti Dragi (v breg, dokler se ni pot postavila čisto pokonci in je zmanjkal sape)- nazaj do avta čez Begunje - 1
čas............ 0:57:13
razdalja.... 6,8 km
Razdalje res nisem imel velike, sem pa zato grizel v res strm breg. Želel sem poiskati prehod iz Drage čez greben v Krpin. Pa se tokrat ni izšlo. Prezgodaj sem zavil levo po kolovozu, ki je na začetku izgledal obetavno potem pa se je sredi hriba končal, poti ni bilo več, strmina pa za moja pljuča prestrma.
Tudi drugače je proga precej razgibana. Avto sva parkirala na parkirišču pred gostilno Avsenik. V nadaljevanju bom opisal moj - tekaški del.
Lepa sprehajalna pot vodi ob robu Begunj pod hribom sv. Peter, mimo psihiatrične bolnišnice do Krpina. Ta del je položen in pravšenj za ogrevanje. V Krpinu levo po asfaltni cesti 200m. Tu nas smerokaz za gostišče Draga usmeri v desno (smerokaz stoji na levi strani ceste) na strm kolovoz skozi gozd. Po 400 metrih prečkamo travnik, še nekaj vzpona in potem se pot začne spuščati navzdol preko melišč, mimo ogromne skalne strehe. Na nekaterih mestih kjer drevje ne zakriva razgleda je prav lep razgled na Begunje. V nadaljevanju se pot zravna in že se pokaže grad Kamen. Tu je začetek doline Draga. Po 500 metrih, pri vikendu je potrebno za gostišče v Dragi zaviti desno navzdol in potem po slabih 100 metrih levo na kolovoz (smerokazi).
Sam sem pri vikendu tekel kar naprej po kolovozu ki pelje rahlo v levo in v breg. Ta del teka sem opisal že na samem začetku pisanja. Potem, ko nisem našel možnosti prehoda čez greben in ko mi je pogled na uro povedal, da se bo potrebno vrniti, sem se obrnil.
Pri gradu Kamen sem se spustil v vas in potem tekel po obrobju vasi do starega dela, mimo cerkve in skozi bolnišnični park nazaj do avta.
Marjan je šel do Krpina in naprej po kolovozni poti po polju in nato nazaj do avta.
Po eni uri sva se zbrala pri avtu in ugotovila, da je to čisto prava stvar. Oba sva opravila dober trening pa še družila sva se. Sklenila sva, da nadaljujeva naslednji teden.
Trasa teka in slike:
Druga tura: Draga 2 (tek 387)
datum...... 25.9.2008
kraj........... parkirišče pri grobišču -gostišče v Dragi -naprej po cesti za Poljško planino do začetka planinske poti za Prevalo - nazaj mimo gostišča in po gozdni cesti pod Dobrčo do višine 950 m - nazaj do avta
čas............ 1:09:11
razdalja.... 9,0 km
viš. razlika. 370 m
Iz Begunj sva začetek ture premaknila v Drago. Avto sva pustila na parkirišču nasproti grobišča talcev. Deževni oblaki so se izmenjavali z modrino neba in obljubljali, da ne bova mokra samo od znoja, ampak da naju bo namočil tudi dež. Načrt je bil, da se dobiva pri avtu čez eno uro.
Po kakih 100 metrih sem zavil levo čez most in nadaljeval po desni strani potoka po turistični poti do gostišča v Dragi. Nadaljeval sem po cesti ki pelje na Poljško planino pod Begunjščico. No, tekel sem samo začetni položni del do odcepa planinske poti proti Prevali. Obrnil sem in tekel nazaj po cesti mimo gostišča do odcepa gozdne ceste, ki pelje pod Dobrčo. Ta zadnji del poti je bilo vsaj malo navzdol, da sem si malo oddahnil.
Gozdna cesta se je neusmiljeno dvigala. Saj ni strma, ampak naklon je stalen in ne popušča, tako da se ne moreš oddahniti. Najprej je vodila čez planino, kjer se je še pasla živina. Nekaj že kar postavnih bikov me je malo čudno gledalo in se prav počasi in dostojanstveno umikalo s ceste. Planina sploh ni tako majhna kot jo vidim iz zraka, kadar s padalom letim mimo. Diham na škrge in poskušam teči čim bolj racionalno. Počasi se vzpenjam in nabiram višino. Razgled postaja vse širši in nad Begunjščico vidim deževno zaveso prihajajoče plohe. Prihajala sva si nasproti in prepričan sem bil, da mi tuširanje ne bo ušlo.
Pogled na uro mi je povedal, da tečem že skoraj eno uro in da se bom moral vrniti. Ker sem imel pogled proti Prevali zakrit sem se odločil da tečem še okoli enega ovinka in ker tudi tu še ni bilo z razgledom nič sem tekel naprej še okoli enega. No tu sem imel pa kaj videti. Bil sem 950 metrov visoko. Ogromen zatrep med Dobrčo in Prevalo, pa tudi višina do grebena - moj skriti cilj - sta me prepričala, da je to projekt za drugič. Debele kaplje dežja so bile še dodaten vzrok, da sem se obrnil nazaj proti dolini. Bil sem prav na robu plohe, dež je po nekaj deset metrih prenehal padati in do avta sem pritekel v soncu.
Marjan je svojo turo do gostišča in nazaj tudi že opravil in bil navdušen nad potjo, ki jo do tedaj sploh ni poznal. zato si je za naslednjič zaželel, da prehodi še tisti del mimo gradu Kamen do Krpina.
Ni komentarjev:
Objavite komentar