Tek v okolici Begunj in Drage - 3

Tretja tura:.. Draga 3 (tek 388)
datum...... 30.9.2008
kraj........... parkirišče pri grobišču -gostišče v Dragi (asfaltna cesta) -naprej po cesti za Poljško planino do odcepa gozdne ceste desno (910 m), ki pelje v zatrep pod Prevalo - po planinski poti proti Prevali do 1100 m -nazaj po planinski poti in mimo gostišča do avta
čas............ 1:24:55
razdalja.... 9,0 km
viš. razlika. 505 m
udeleženci:............... Irena, Marjan, Franci

Po celotedenskem tekaškem postu se ponovno zberemo. Ja, tokrat smo trije. Pridružila se nama je še Irena. Dogovor ostaja enak samo, da je tokrat časovni okvir ura in pol.
Irena in Marjan sta imela v načrtu turistično pot mimo gradu Kamen do Krpina in nazaj. Sam pa sem imel tokrat v načrtu nabiranje višinskih metrov.
Irena in Marjan sta se hitro pripravila in odšla. Jaz pa sem še nekaj čaral z opremo in seveda pozabil pustiti očala v avtu. Zato sem se podvizal, ju ujel še preden sta zavila v levo in čez most po kratkem vzponu obrnila proti gradu in naprej.
Očala sem podtaknil v Irenin nahrbtnik in nadaljeval, tokrat kar po asfaltni cesti mimo gostišča v Dragi in naprej po makadamski cesti proti Poljški planini. Do odcepa planinske poti proti Prevali, do koder se pot sicer vzpenja - ni pa strma, sem se že ogrel. Ritem bitja srca je bil lepo enakomeren.
Od tu naprej se začne vzpon. Na slabem kilometru in pol sem pretekel 300 metrov višincev. Med potjo sem srečal skupino mladine, ki so se že vračali s hriba. Hodili so po posameznih gručah in klepetali med seboj. Dve deklet, ki sta hodili malo bolj zadaj, sta me potem ko smo se pozdravili vprašali če je ta cesta res taprava za v Drago. Pritrdim jima, da je taprava. Ampak prepričan sem, da je bilo vprašanje namenjeno bolj preverjanju če je gospod srednjih let, ki je sopihal kot stara lokomotiva v tisti klanec še čisto pri sebi in sposoben resnega razmišljanja.
Na višini 910 m zavijem desno na odcep gozdne ceste ki pelje v zatrep pod Prevalo. Strmina se je ublažila, vendar je še ni konec in v zmernem tempu napredujem naprej. Razgled je vse lepši, zadaj se kažejo pobočja Begunjščice, pred menoj so pobočja Dobrče z veznim grebenom proti Prevali. Ogromno sveta, kot velik kotel se je odprl od tu, kjer sem bil kot na tribuni dvignjen nad dolino Drage.
Višinomer mi je kazal 980 m, ko se je cesta prevesila v zatrep pod Prevalo. Kmalu sem pri potoku in malo naprej se je gozdna cesta končala. Zatrep se imenuje Medvodje, kraj kjer sem bil pa "Počivav zavukna".
Pogledal sem na uro in ugotovil, da še ni čas za počivanje in za spust v dolino. Poiskal sem odcep planinske poti proti Prevali in ja, ponovno v breg. Strmina je bila kar konkretna, ampak je kar šlo - motor je bil pač dobro ogret. Višinomer je kazal 1000 m pa še ni bilo prehudo, zato nadaljujem. Na 1050 m je bilo dihanje že hudo hitro in tudi strmina je naraščala. Odločim se, da poizkusim doseči 1100 m, potem pa obrnem. Zadnjih 15 višinskih metrov je bilo že prav peklenskih. Steza se je postavila neusmiljeno pokonci in takoj, ko je višinomer pokazal 1100m sem se obrnil nazaj v dolino. V Drago sem se spustil kar po njej. Od "Počivava zavukna" naprej je pot speljana po prelepem gorskem svetu, ob potoku, skozi kratko gruščnato grapo, čez skalnat skok po klinih v vznožje Praprotnikovega vrha. Na tem delu sem napravil kar nekaj posnetkov - res je bilo prelepo, da bi se mi preveč mudilo.
Svet se tu zravna in po produ ob potoku sem dosegel cesto in po njej do avta.
Tu me je pričakalo presenečenje, kajti še nobenega od ostale dvojice ni bilo pri avtu. Zaskrbelo me je, da Irena ni kje zašla. Že sem začel iskati telefon, ko zagledam Marjana. Iztekel sem se do njega in ga vprašal če ve kje je Irena. Tudi on ni nič vedel o njej, saj je hodila hitreje in se je ona že vračala iz Krpina, ko je imel on še kar nekaj poti do tja. Vse vrste misli so se mi začele motati po glavi, kajti bila je prvič z nama. Na telefon ni bila dosegljiva, zlomka kam se je skrila?
No, pa se je kmalu prikazala. S hitrimi koraki je prišla do naju. Povedala je, da je bila nazaj iz Krpina prehitro in se je zato odločila da bo pot nadaljevala do gostišča v Dragi.
Bila je zadovoljna in očke so se ji igrivo svetile.
Priznam, da me je presenetila, zato sem ji čestital s krepkim stiskom rok in dolgim poljubčkom.