četrtek, 10. december 2009

tek in hoja: Bl. Dobrava - Bled - Vrba- Bl. Dobrava











Tura 18:.......... Tek in hoja: (tek 483 Bl. Dobrava- Hom- Zasip- Bled- golf igrišče- Vrba-
Kavčke- Bl. Dobrava)
datum......................... 4.12.2009
kraj.......................... Blejska Dobrava
čas........................... 2:24:58
razdalja.................... 19,7 km
viš. razlika.................. 310 m
udeleženci:................. Franci, Dare

Še drugi lep in dolg tek v nekaj dneh. Ob tem pa še posebej šteje dobro počutje in lahke noge. No, k temu je v veliki meri pripomogel "DESUS" tempo - ampak čas teka za naju z Daretom tako ali tako ni pomemben.
Ta krog, sem tekel že velikokrat, že vse od začetka mojega ukvarjanja s tekom. Uporabljal sem ga za preverjanje tekaške kondicije pred udeležbam na maratonih.










Dan je bil kar mrzel. Dare je kmalu po začetnih metrih teka začel vleči rokave, da bi skril dlani pred mrazom - njegove rokavice so namreč ostale doma. Jaz te napake nisem naredil in mi ni bilo čisto nič žal. Malo bolj sva se ogrela šele pri vzponu na Hom. Sledil je spust proti Zasipu in iz sivih oblakov, ki so prekrivali nebo so priplesale prve snežinke. Te so postajale vse gostejše in ko sva tekla po kolovozu ob robu Blejskega polja, se je sneg že začel prijemati. Zelena travnata površina je začela dobivati belo pokrivalo.










Naju sneženje ni motilo in po prečkanju mostu čez Savo se je pot ponovno začela vzpenjati. Najprej naju čakala kar precej strma cesta do blejskega igrišča za golf in v nadaljevanju komaj opazno dviganje (razen za noge) vse do Most.
Sledil je spust do pregrade Moste v Kavčkah in potem na drugi strani sicer ne preveč dolg, zato pa pokonc postavljen vzpon na Dobravko polje. Tu se je sneg že prijemal makadamskega cestišča, meni pa se je lepil na podplate tenisk in mi delal coklo. Zoprno, ampak praktično sva bila že doma in z mislimi sva bila že bolj pri toplem čaju.
Da sva odtekla lep tek sva se na koncu strinjala oba.

torek, 01. december 2009

tek in hoja: Mojstrana- Kot- Radovna










Tura 17:.......... Tek in hoja:
(tek 482 Mojstrana- Kot- Radovna)
datum......................... 30.11.2009
kraj.......................... Mojstrana
čas........................... 2:23:25
razdalja.................... 18,4 km
viš. razlika.................. 400 m
udeleženci:................. Franci, Dare

Snega ni, temperatura zraka pa je bolj podobna zgodnje jesenski in zato prav primerna za tek. Je pa pihal ta dan močan veter, zato sva se z Daretom zmenila da greva tokrat teč v Mojstrano. Avto sva pustila na počivališču preden zavijemo z glavne ceste proti Mojstrani (iz smeri Jesenic).



















Tekla sva do Mojstrane, zavila na cesto za Radovno in nato na Tnalu desno v triglavsko dolino Kot. Sledil je spust v zgornjo Radovno, mimo (muzeja) Pocarjeva domačija in nato po cesti proti Gorjam. Pri naslednjem križišču sva zavila levo in se mimo Psnaka ponovno povzpela na Tnal. Tu jel kar konkreten klanc. Sicer je kratek, pa pokonc. Da nama ni bilo preveč vroče pa so poskrbele dežne kaplje, sicer na najino srečo ne preveč goste. Spust v Mojstrano je zato potekal s stalnim oziranjem v črne oblake nad nama in razmišljanjem o tem ali bova do avta pritekla suha ali mokra kot žabi. Ampak teka zaradi tega nisva pospešila, saj so noge postajele vse bolj težke in boleče. Kilometri in klanci so pač zahtevali svoje. No na srečo se je pravi dež iz oblakov usul pozneje, ko sva bila že v avtu in nama ni bil več v mar. Tudi glede vetra sva izbrala pravo traso. Tekla sva v glavnem vseskozi v zavetrju, predvsem, ko sva tekla skozi bukov gozd v dolini Kot in nama je mehka preproga odpadlega listja blažila najine tekaške korake.










sreda, 24. junij 2009

tek in hoja: Soča (velika korita)- dom Klementa Juga v Lepeni - Soča










Tura 16:.......... Tek in hoja:
(tek 456 Soča) Soča (velika korita)- dom Klementa Juga v Lepeni - Soča
datum......................... 18.06.2009
kraj.......................... Soča
čas........................... 1:39:25
razdalja.................... 13,5 km
viš. razlika.................. 310 m
udeleženci:................. Franci, Dare, Milan

Visoko v Karavankah, pri koči na Golici smo potem, ko je skopnel sneg in so zacvetele narcise markacisti urejali planinske poti. Med pogovorom je Dare povedal, da se je tudi on v svojih zrelih letih začel ukvarjati s tekom. Tako sva se zmenila, da kakšen lep tek odtečeva skupaj.
Ko sem ga pozneje poklical po telefonu, mi je povedal, da je v Trenti v Soči na svoji parceli.
OK, pa pridem tja mu rečem in sva se zmenila.
Četrtek je bil lep in vroč junijski dan. Pregovoril sem še Milana da je šel z menoj; pa i gajbica ( avto), pa hajd v Trento.
Dan za bogove in motoriste, ki so se res v velikem številu vozili po tej cesti in uživali v brezštevilnih ovinkih.
Ko sva prispela do Dareta nama je najprej razkazal svoj ranč. Je bilo kaj videti. Parcela leži na začetku Velikih korit. Soča se dejansko v trenutku iz široke reke zlije v ozko korito, ki ga je izdolbla skozi skalno ploščo. Studenčki ki izvirajo le nekaj metrov pred steno korit ponujajo hladno vodo za osvežitev. Z zlivanje preko stene korit v Sočo pa ustvarjajo čudovito ogrlico vodnih kapljic. Čez travnik teče potoček in ob njem bo zrasel majhen domek.






















Ja res, kraj je kot iz pravljice in ne verjamem, da bi tudi Disney lahko narisal kaj lepšega.
Po ogledu se zmenimo še za tekaški in pohodniški načrt.
Milan se je odločil, da se bo sprehodil po turištični poti ob koritih do kampa in tam pozdravil prijatelje. Midva z Daretom pa sva se odločila za Lepeno, do doma Klementa Juga in nazaj.
Skupaj se sprehodimo še čez viseči most čez Sočo. Od tu naprej pa vsak po svoje. Milan desno ob koritih, midva z Daretom pa levo v hrib po poti, ki naju je pripeljala mimo značilne trentarske domačije na veliko travnato polico. Dare mi je med tekom našteval domača imena domačij, in se pozdravljal z domačini.
Sledil je spust do ceste, ki pelje v Lepeno in nato sva tekla po njej. V začetku je bila ravnina, nato pa se je začela cesta vse bolj vzpenjati in malo pred domom Klementa Juga se je kar pošteno postavila pokonci. Ja, 250 višincev od Izliva Lepene v Sočo, do doma ni bilo podarjenih, svoje pa je dodala še vročina.












Tekla sva v počasnem tempu - sam za sebe moram povedat, da hitreje tudi ne bi šlo. Ta dan sem imel že vse od začetka teka nekam težke noge. Vmes sva klepetala. No, v glavnem je govoril Dare in mi razlagal o krajevnih značilnostih in zgodovini tega konca "nebes". Te stvari dobro pozna, saj njegov rod izhaja prav od tu. Njegov nono je bil tu glavni čuvaj še v časih, ko je bil lastnik lovišča še italijanski grof, pozneje pa je bil državni lovec.










Tudi tek nazaj je minil hitro, samo vročina je bila vedno hujša in ko sva pritekla do Soče sem kar malo zavidal kajakašem, ki so se pripravljali na spust po njej in ki jih bo mrzla voda lepo hladila. Midva pa sva imela pred seboj še dober kilometer "švicnega" vzpona.
Smo se pa pozneje v Bovcu vsi trije ohladili s sladoledom in obnovili tekočino v dehidriranih telesih.
Naj omenim še, da je Milana čisto iz tira vrgu na z zglajenim marmorjem na novo obnovljen osrednji trg v Bovcu. Trdi, da nima več duše.

četrtek, 11. junij 2009

tek in hoja: Radovna 5










Tura 15:.......... Tek in hoja:
(tek 453 Radovna 5) Krnica- razcep Stara Pokljuka, Pokljuška soteska- Stara Pokljuka- Fajferca- izvir Lipnika- Krnica
datum......................... 10.06.2009
kraj.......................... Krnica
čas........................... 2:04:56
razdalja.................... 11,1 km
viš. razlika.................. 583 m
udeleženci:................. Franci

Tokrat sem nadaljeval projekt "tek ob Radovni in njeni okolici". Bil je peti v tem nizu.
Za izhodišče sem izbral Krnico.










Tekel sem skozi vas v smeri Pokljuške soteske. Pri razcepu za sotesko sem nadaljeval desno proti Stari Pokljuki po poti, ki je bila še pred leti razdrapan kolovoz. Sedaj pa je kar precej razširjena in je prevozena tudi za traktorje. Edino kar je ostalo je strmina.
Od vstopa v Pokljuško sotesko, do domaačije pr' Figovc na Stari Pokljuki sem nabral 300 m višine, na razdalji 1,5 km.









Po kratkem malo bolj ravnem delu se je pot nadaljevala po zapuščenem kolovozu ob robu pašnika. Tudi tu je bila strmina taka, da sem dihal bolj na škrge. Za zbijanje pulza pa sem se sem pa tja ustavil in naredil kakšen posnetek. Ampak prav s tega dela poti so bili vsi posnetki zmazani, kar je kronski dokaz, da nisem imel umirjenega pulza.
Omenim naj, da je bil ta del poti označen s planinskimi markacijami, saj tu poteka planinska pot na Pokljuko.
Končno sem pritekel do gozdne ceste - višina 980 m. Tu sem se ločil od planinske poti, zavil desno in tekel po njej. Ta del Pokljuke se imenuje Fajfarca.
Pred mnogimi leti sem tu našel kolovoz, ki te pripelje naravnost do izvira Lipnika v Radovni. Ampak kolovozov tu sploh ni tako malo in tudi leta naredijo kakšno luknjo v spomin.
Prvi poizkus se je končal neuspešno, zato sem se vrnil nazaj na cesto in nadaljeval po njej. Naslednji kolovoz se mi je zdel obetaven in poizkusim ponovno. Tudi tokrat se je tek končal na prepadnem skalnatem robu nad dolino Radovne. Imel sem prekrasen razgled, pa še ugotovil sem, da sem šel predaleč že pri prvem poizkusu.









Nazaj sem tekel kar ob robu po komaj vidnih stezicah, ki so jih shodile živali. Našel sem pravi kolovoz in se začel spuščati po njem. Pa tudi ta ni bil več tak kot nekoč. Velik vetrolom je na strmem pobočju podrl mogočne smreke, ki so ob tem odnesle cele dele kolovoza. Gozdarji so les že pospravili in nekaj nižje se je kolovoz nadaljeval. Da so lahko les vlačili v dolino so ga tudi razširili na širino primerno za goseničarja.









Izvir Lipnika je je bil tokrat močan - imel je veliko vode. Prav zanimivo, vsi izviri na Pokljuki so pravzaprav izvirčki - Tu pa toliko vode. Kot bi se vsa voda s Pokljuke stekala prav tukaj in privrela na dan v izviru Lipnika.









Čakal me je še odsek poti od elektrarne Radovna nazaj do Krnice. Nič posebnega, le noge so bile že malo mehke. Pa nič čudnega, saj sem bil že skoraj dve uri na poti in tudi 580 višincev ni bilo kar tako.

torek, 21. april 2009

Tek in hoja: Radovna









Tura 14:.......... Tek in hoja: (tek 445 Radovna 1) Bld- strma stran- Vitgar- Gorje- Poljane- Bld
datum......................... 21.04.2009
kraj.......................... Blejska Dobrava
čas........................... 1:19:49
razdalja.................... 11,1 km
viš. razlika.................. 220m
udeleženci:................. Franci

Ja, tole pavziranje pri mojih tekaških zapisih je res že dolgo. Tudi tekel sem v tem času manj, kot bi si želel. Vzroki so različni: štihnlo me je v hrbtu, ščipal me je mraz, največ je bilo pa lenoritisa.
Tokrat pišem o teku, ki je pravzaprav moja klasika in ga pretečem kar nekajkrat na leto: od doma, skozi vas do pokopališča, čez zgornji del Dobravskega polja in skozi Strmo stran nad Radovno do Vintgarja (na Gorjanski strani), čez Poljane - Kočno in nazaj domov.
Kljub temu, pa je vsakokrat drugače. Tudi tokrat sem užival ob pogledih na prebujajočo se pomlad na svetlo zeleno barvo ranokar ozelenelega drevja, vedno hladnega Vintgarja. Visoka voda Radovne pa je dokazovala, da prihaja pomlad tudi v triglavsko viokogorje, od koder se napaja.