Tek in hoja: Valvazor - planina Stamare

Šesta tura:..............Valvazor - planina Stamare (tek 402)
datum................. 3.11.2008
kraj................... križišče gozdnih cest Valvazor - Potoška planina 1035 m - za Ajdno- Potoška planina- Olipova planina- planina Stamare- nazaj do avta
čas..................... 1:39:23
razdalja............. 13,5 km
viš. razlika........... 463 m
udeleženci:............... Irena, Marjan, Franci

Tokrat se nismo odpravili daleč od doma. Praktično vidim vso traso, ki sem jo imel tokrat v načrtu kar skozi okno domače hiše. Lep in razmeroma topel dan, kot že večji del letošnje jeseni
in pa inverzija sta odločila, da smo šli tako visoko. Trasa je potekala na višini med 1000 in 1400 metrov. Me je pa presenetila višinska razlika, ki je bila kar 463 metrov. Od doma se to sploh ne opazi in zgleda, kot da trasa poteka bolj ali manj na isti višini.
Dogovorili smo se še, da se čez eno uro in pol dobimo na Potoški planini.
Ponovno sem se pripravil zadnji in tako Irena kot Marjan sta že kar precej naprej, ko ju dohitim.
Tokrat je bila Irena oborožena tudi s fotoaparatom in so slikice njene.


Do mesta, kjer je odcep poti za Ajdno in za Valvazorjev dom za tiste planince, ki prihajajo iz smeri Koroška Bela, je cesta brez večjih vzponov. Tako, da sem se dobro ogrel in razgibal stare kosti.
Imam namreč grdo navado, da pred tekom ne delam razgibalnih vaj.

Potem pa se začne cesta dvigati, sicer ni posebne strmine, gre pa konstantno navzgor.
Na srečo se je na več mestih, kjer je bil gozd razredčen prikazal lep razgled na okolico in razbilo monotonost teka.


Na Potoški planini sem bil na višini 1250 metrov. Tako, da sem imel za seboj že kakih 200 metrov vzpona.
Tu se cesta končno položi in gre celo malo navzdol. Žejni se tu lahko odžejajo z odlično vodo izvira Urbas.

Pastirska koča na Potoški planini

Kar med tekom sem pojedel energijski gel in popil nekaj tekočine. Sledila je Olipova planina. Pred leti smo njen zgornji del očistili vej in trnja, da smo lahko štartali z jadralnimi padali. Letos je bil bolj popularen štart na Zabreški planini, tu na Olipovi pa smo bili enkrat - za obletnico prijateljeve poroke.

Preko Olipove planine sem nadaljeval tek do planine Stamare. Zadnji del me je kar namučil, saj je bila cesta precej strma.
No, pa saj drugače ni moglo biti, kajti višinomer na uri mi je kazal preko 1400 metrov.

Višinski profil trase

Tek nazaj sem skrajšal s krajšo bližnjico, ki me je pripeljala do Olipove planine. Na Potoški planini srečam Marjana. Pove mi, da je Ireno srečal malo nižje, ko se je že vračala k avtu. Se pravi, da se ni držala dogovora, da je zbor na Potoški planini. Ampak ta njena odločitev niti ni motila.
Poslovila sva se in tudi sam nadaljujem s tekom nazaj do avta. Malo sem pospešil tempo, saj je sedaj šlo vseskozi navzdol. Ireno sem ujel šele malo pred koncem, se pravi malo pred avtom.
Bila je zelo zadovoljna in bi šla najraje še naprej. Vendar sem jo prepričal, da je ura in tričetrt hoje za njeno pripravljenost za ta dan dovolj.
Hitro se preoblečeva in se z avtom odpeljeva še po Marjana. Srečava ga že na skoraj pol poti nazaj. Tudi on je moral precej pospešiti svoj tempo in je krepko povečal načrtovano razdaljo.
Prijetno utrujeni a dobro razpoloženi smo med vožnjo proti domu že delali načrte za nove ture.